
Ko sem prvič stopil z letala na Novi Zelandiji, nisem vedel, kaj naj pričakujem. Vedel sem le, da moram za nekaj časa pobegniti - pred hitenjem, hrupom in neusmiljenim tekom časa. Že v prvih dneh sem začutil, da čas tu teče drugače. Zdelo se mi je, kot da mi drevesa šepetajo, naj upočasnim, kot da veter nosi besede, ki jih še ne razumem, a so mi nekako znane.
Nekega jutra sem med pohodom okoli jezera Taupo srečal starejšega moškega - Māorija po imenu Rangi. Sedel je pod mogočnim drevesom pohutukawa in gledal v mirno vodo. Nasmehnil se je in me z gesto povabil, naj se mu pridružim. Ni veliko govoril, a njegova prisotnost je v sebi nosila moč, ki je že dolgo nisem čutil v svojem življenju.
"Tukaj poslušamo zemljo," je rekel tiho. "Po njej se ne sprehajaš kot turist. Če odpreš svoje srce, te bo vodilo."
Pri Rangi sem ostal nekaj dni. Naučil me je prepoznavati ptičje petje, nabirati zdravilne rastline, čutiti zgodbe, ki se skrivajo v reki, kamnih in megli. Predvsem pa me je naučil, kako se ponovno utišati v sebi. In v tej tišini sem zaslišal svoj glas, ki sem ga izgubil v hrupu sveta.
Ko sem odhajal, mi je Rangi izročil majhen kamen - gladek, zelen, z vgraviranim listom drevesa, ki je v kulturi Maorov znano po svoji moči, zdravilnosti in zaščitnih lastnostih...
"To je pounamu," je dejal. "Greenstone. Ne za srečo. Ampak zato, da ne pozabiš."
Še danes ga nosim. Ne zaradi sreče.
Da pa ne bi pozabil.
V tradicionalnem maorskem razumevanju dolgoročna vitalnost izhaja iz harmonije med posameznikom, naravo in skupnostjo. Ko je ta odnos uravnotežen, mauri – življenjska sila – teče prosto in brez ovir.








V maorski filozofiji ta vrsta napredovanja odraža postopno »razjasnjevanje« maurija – življenjske sile – ki začne teči bolj svobodno, ko so ovire odstranjene in je telesu dan prostor, da ponovno vzpostavi svoj naravni ritem.
Sodobna znanost zdaj potrjuje, kar Maori razumejo že generacije, da stanje enega sistema vedno vpliva na druge. Ko je imunost okrepljena, se energija poveča. Ko se izboljša regeneracija, sledi zmogljivost. Ko je obnovljeno presnovno ravnovesje, celotno telo deluje lažje.
Ta zaveza odraža vrednote Maorjev, kjer odnos do zemlje (whenua) opredeljujejo odgovornost, spoštovanje in ravnovesje. Kar ponuja narava, je treba uporabljati s hvaležnostjo – in z zavedanjem njenega vpliva na prihodnje generacije.
Danes sodobne raziskave potrjujejo številna od teh tradicionalnih spoznanj: morske bioaktivne snovi, rastlinski izvlečki in spojine živalskega izvora lahko vplivajo na celične procese, regeneracijo in presnovno ravnovesje.
Ta filozofija se ujema z maorskimi načeli, kjer se zdravje razume kot enotnost telesa, uma, duha in odnosov (te whare tapa whā). Ko en steber oslabi, celotna struktura izgubi trdnost – ko pa je podprta, mauri (življenjska sila) prosto teče.












